CIMRI
Potem ko je sosednjo sobo zjutraj zapustil italijanski par, imam nove cimre. Tri zanimive mladce z vsega sveta, bi lahko rekla. Angleža sta bila v Puli na glasbenem festivalu, potem v Vrsarju, kolega pa jima je predlagal, da zadnji dan preživita v Grožnjanu. Mark je inženir in že tri leta in pol dela v Hong Kongu, kjer bo še nekaj časa ostal, trenutno pa je na 3-mesečnih počitnicah. En mesec je bil na Kitajskem, zdaj je tu, preostanek bo preživel s prijatelji in družino v Angliji. Obožuje gorsko kolesarjenje. Jamie zadnjega pol leta dela v San Franciscu in še ni bil na Alcatrazu! :) Bil je precej presenečen, ko sem mu povedala, da me je v SF opeklo sonce :))
Tretji je Nemec (v ločeni sobi), do katerega imena nisem prišla :)), odrastel je v Muenchnu, zdaj že 8 let dela v Berlinu in je prav tako - inženir :) (tako da so se fantje kar hitro zaklepetali :)). Na poti na Hrvaško (Dubrovnik, natančneje, zdaj je že na poti nazaj) je prečkal Slovenijo in NI čakal na avstrijski strani predora Karavanke. Prav tako ga ne moti, da je moral kupiti vinjeto (poklicna deformacija). Ko sem omenila, da pišem blog (ravno to sem počela na naši terasi, ko je prišel na čik), je rekel, naj na počitnicah ne delam preveč. Sem rekla, da to ni delo, pa je odvrnil: "Če si sicer novinarka in pišeš, potem je." :)
p. s. Njihovih fotk, drage bralke, nimam, imam pa druge, ki jih še nisem pokazala :))
A, še to. Med vnovičnim sprehodom skozi mesto (se mi zdi, da me nekateri že čudno gledajo :)), sem vstopila v atelje, katerega praga, začuda, še nisem prestopila :) Moje očke so se seveda zapičile v uhane iz kamnov (NIKOLI jih ni dovolj! :) - mislim, uhanov), take kar velike, turkizno-bele. Prijazna "prodajalka" (dejansko ne vem, kako naj jo imenujem. V bistvu je prijateljica od tiste, ki nakit ustvarja ...) mi je svetovala, naj raje izberem manjše, ker sem tako nežna in svetla, malo sem preizkušala, malo sva klepetali, in kaj kmalu je beseda nanesla na Grožnjan, da sem tu na dopustu in da je zame to najlepše mesto na svetu (to vsakemu povem). Povedala sem, da sem bila dopoldne s kolesom na Završju, na kar je ustvarjalka nakita, ki je zunaj jedla kosilo, a vse slišala, navrgla, da nikoli ni razumela kolesarjenja oz. zakaj bi se človek matral z vzpenjanjem na hrib. :)) V glavnem, ko smo prišle do tega, kaj delam, mi je "prodajalka" zaupala, da je 25 let delala v komerciali HRT-ja in da se ji je mešalo ob tem, ko je videla gromozanske vsote na naročilnicah za opremo za oddaje, ki so jih predvajali le desetkrat. Najin pogovor oz. njen monolog je nato zašel v "reality check" cono o Hrvaški, liberalnem kapitalizmu in nesvetli prihodnosti .... nakar je (odrešitev?) njena pečica zapiskala in kruh je bil pečen (kuhinja je dejansko za zaveso, preostali prostor pa je prodajni atelje). Poslovili sva se, jaz pa sem odbrzela do Turističke zajednice, ki je bila končno odprta (ob ponedeljkih ter med 12.00 in 17.00 ne delajo, tudi edina trgovina ne, pošta pa mislim, da dela samo 3 ure na dan), da sem dobila zemljevide za kovanje novih načrtov. Reality check pride še prekmalu spet v vsakdan.
Potem ko je sosednjo sobo zjutraj zapustil italijanski par, imam nove cimre. Tri zanimive mladce z vsega sveta, bi lahko rekla. Angleža sta bila v Puli na glasbenem festivalu, potem v Vrsarju, kolega pa jima je predlagal, da zadnji dan preživita v Grožnjanu. Mark je inženir in že tri leta in pol dela v Hong Kongu, kjer bo še nekaj časa ostal, trenutno pa je na 3-mesečnih počitnicah. En mesec je bil na Kitajskem, zdaj je tu, preostanek bo preživel s prijatelji in družino v Angliji. Obožuje gorsko kolesarjenje. Jamie zadnjega pol leta dela v San Franciscu in še ni bil na Alcatrazu! :) Bil je precej presenečen, ko sem mu povedala, da me je v SF opeklo sonce :))
Tretji je Nemec (v ločeni sobi), do katerega imena nisem prišla :)), odrastel je v Muenchnu, zdaj že 8 let dela v Berlinu in je prav tako - inženir :) (tako da so se fantje kar hitro zaklepetali :)). Na poti na Hrvaško (Dubrovnik, natančneje, zdaj je že na poti nazaj) je prečkal Slovenijo in NI čakal na avstrijski strani predora Karavanke. Prav tako ga ne moti, da je moral kupiti vinjeto (poklicna deformacija). Ko sem omenila, da pišem blog (ravno to sem počela na naši terasi, ko je prišel na čik), je rekel, naj na počitnicah ne delam preveč. Sem rekla, da to ni delo, pa je odvrnil: "Če si sicer novinarka in pišeš, potem je." :)
p. s. Njihovih fotk, drage bralke, nimam, imam pa druge, ki jih še nisem pokazala :))
A, še to. Med vnovičnim sprehodom skozi mesto (se mi zdi, da me nekateri že čudno gledajo :)), sem vstopila v atelje, katerega praga, začuda, še nisem prestopila :) Moje očke so se seveda zapičile v uhane iz kamnov (NIKOLI jih ni dovolj! :) - mislim, uhanov), take kar velike, turkizno-bele. Prijazna "prodajalka" (dejansko ne vem, kako naj jo imenujem. V bistvu je prijateljica od tiste, ki nakit ustvarja ...) mi je svetovala, naj raje izberem manjše, ker sem tako nežna in svetla, malo sem preizkušala, malo sva klepetali, in kaj kmalu je beseda nanesla na Grožnjan, da sem tu na dopustu in da je zame to najlepše mesto na svetu (to vsakemu povem). Povedala sem, da sem bila dopoldne s kolesom na Završju, na kar je ustvarjalka nakita, ki je zunaj jedla kosilo, a vse slišala, navrgla, da nikoli ni razumela kolesarjenja oz. zakaj bi se človek matral z vzpenjanjem na hrib. :)) V glavnem, ko smo prišle do tega, kaj delam, mi je "prodajalka" zaupala, da je 25 let delala v komerciali HRT-ja in da se ji je mešalo ob tem, ko je videla gromozanske vsote na naročilnicah za opremo za oddaje, ki so jih predvajali le desetkrat. Najin pogovor oz. njen monolog je nato zašel v "reality check" cono o Hrvaški, liberalnem kapitalizmu in nesvetli prihodnosti .... nakar je (odrešitev?) njena pečica zapiskala in kruh je bil pečen (kuhinja je dejansko za zaveso, preostali prostor pa je prodajni atelje). Poslovili sva se, jaz pa sem odbrzela do Turističke zajednice, ki je bila končno odprta (ob ponedeljkih ter med 12.00 in 17.00 ne delajo, tudi edina trgovina ne, pošta pa mislim, da dela samo 3 ure na dan), da sem dobila zemljevide za kovanje novih načrtov. Reality check pride še prekmalu spet v vsakdan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar